Vrtec Vodmat že več let uvaja različne umetniške prakse v izvedbeni kurikulum in k sodelovanju vabi umetnike in kulturne ustanove ter tako omogoča otrokom, da preko različnih jezikov in medijev umetnosti (risba, gib, pripoved, glasba, grafika, urbana umetnost, Land art itn.) vstopajo v odnose s svetom in s samim seboj ter sporočajo o doživetem, videnem, na novo konstruiranih spoznanjih. Teoretsko ozadje teh praks tvorita celoviti induktivni pristop k spodbujanju prosocialnega in moralnega razvoja ter koncept vzgoje preko umetniških doživetij kot oblike induktivne vzgojne prakse (Kroflič, Štirn Janota).
Naša posebnost je, da načrtujemo vsebine in zagotavljamo pogoje za vzgojo preko umetniškega doživljanja z uporabo tehnik ekspresivnega izražanja in poslušanja drugih v navezavi na umetnost kot vsakodnevno komunikacijo. Tako iščemo različne vsebine, ki vključujejo umetniške medije kot orodje otrokovega izražanja, sporočanja, doživljanja in vrednotenja sveta.
Izhodišče našega vzgojno-izobraževalnega dela predstavlja nacionalni program za predšolske otroke Kurikulum za vrtce, v izvedbo vključujemo vsa področja, ki so zapisana v tem nacionalnem dokumentu in posledično skrbimo za otrokov kognitivni, emocionalni, socialni in motorični razvoj.
Vsebine izvajamo po Petstopenjskem modelu načrtovanja, ki je modificirana oblika izkustvenega učenja in se je razvila in avtorizirala v projektu Kulturno žlahtenje najmlajših (več v članku Darje Štirn v monografiji Kulturno žlahtenje najmlajših, 2010).
Načrtovanje predvideva pet korakov, pri čemer vsak posamezni korak pomeni tudi sprotno refleksijo. Na koncu sledi skupna refleksija vseh sodelujočih (otroci, vzgojitelji, umetniki …), katere namen je spraševanje o izpeljanem procesu in prevzemanju odgovornosti za izpeljano dejavnost, soočanje z odzivi, lastnimi napakami, zdrsi, predvsem pa z uspehi. Koraki zajemajo faze izkustvenega učenja, posamezne korake pa se da med seboj tudi združevati. Vsaka tema se začne z aktivnostmi, katerih cilj je odpiranje posameznikove občutljivosti za določeno temo in spodbujanje osebnega doživetja/vživetja z namenom spodbuditi občutljivosti za določene vsebine. Aktivnosti se nadaljujejo s seznanjanjem in osmislitvijo, dialoškostjo, ustvarjalnostjo in končajo z družbenim angažmajem oziroma predstavitvijo.
Pred izvedbo vsebin v oddelkih se najprej strokovni delavci skozi različne vstopne točke srečajo in senzibilizirajo za temo, ki jo bodo kasneje izvajali z otroki. Izhajamo iz načela sinhronizacijske didaktike, ki je ena od metodologij izvedbe vsebin vrtca, po katerem strokovni delavci najprej sami ponotranjijo vsebine in vrednote, za katere si bodo prizadevali pri otrocih ali učencih (več v članku Darje Štirn v monografiji Kulturno žlahtenje najmlajših, 2010).