Naš vrt

Vsebina je sofinancirana v okviru obogatitvenih dejavnosti Mestne občine Ljubljana.

Gre za več let trajajoče vsebine (začenši leta 2008), ki jih uresničujemo v našem vrtcu in skozi njih udejanjamo in sledimo načelom ekopedagogike in ekopismenosti, ki prizadevanje za trajnostni razvoj povezujejo z nujnimi spremembami medosebnih odnosov, družbenih odnosov in odnosa do naravnega okolja (spoštljivost, soodvisnost, samooskrbnost). Razvoj občutljivosti za te pomembne spremembe smo pri otrocih razvijali z rabo različnih kulturno-umetniških praks.

Osnovna misel, ki nas je vodila k razmišljanju ob izvedbi vsebin, je bila, kako v otrocih prebuditi ali obuditi občutek za povezanost z naravo in zavedanje odvisnosti od nje, v našem primeru narave, ki jo vsi potrebujemo za preživetje. Logična posledica tega razmišljanja je bila, da otrokom preko skrbi za vrtčevski vrt/igrišče obudimo ta občutek. Pomembno se nam je zdelo, da otroci ob skrbi zanj postanejo tudi njegovi načrtovalci.

Vsebino povezujemo tudi s praznovanji obredij prazničnega leta Slovencev, ki so povezana z etnobotaniko in etnofloristiko.

Na vrtu/igrišču se tako odvija mnogo srečanj in intervencij pa tudi sodelovanj z umetniki, starši in drugimi. Jesen praznujemo z ustvarjanjem Land arta, zimo z lucijinim in obhodom igrišča z lučkami, pomlad z jurjevanjem, poletje z izdelovanjem venčkov in s plesom, ki ga zaplešemo v čast poletju ... Ukvarjamo se z rastlinami in iščemo njihove zgodbe. Igrišče smo preuredili po principu osmih prostorov. Gre za idejo, ki jo je razvil Patrick Grahn, švedski psihiater. Igrišče je urejeno v osem prostorov, pri čemer ima vsak prostor svoj namen. V teh prostorih otrok na različne načine vstopa v odnose z drugimi, s samim seboj, ustvarja in pri tem išče in spoznava svojo lastno identiteto.

V vsebinah sodelujejo vsi strokovni delavci vrtca.

Zunanji sodelavci, ki nam pri snovanju vsebin pomagajo, so: slikar iz Univerze na Švedskem Henrik Bak, Slovenski šolski muzej (zanj Mateja Ribarič), antropolog in etnolog dr. Tomaž Simetinger, arhitekt in permakulturnik Ira Zorko, permakulturnica in učiteljica Andreja Gabrovec, akademska slikarka Simona Čudovan, pripovedovalka Špela Frlic, akademski slikar Jure Markota.

Idejna vodja vsebin je Darja Štirn.

Več o vsebinah si lahko preberete v članku Darje Štirn z naslovom Vrtčevski vrt/igrišče – prostor srečevanja in sodelovanja, ki je bil objavljen v Šolski kroniki, Zborniku Slovenskega šolskega muzeja, 2015 in v članku Mateje Ribarič in Darje Štirn z naslovom »Naš vrt«, ki je bil objavljen v Zborniku EDUCE, III. strokovne/znanstvene mednarodna konferenca Šola in muzeji, 2019.