To gather
21.08.2020
Mednarodni projekt, imenovan tudi Evropska identiteta mnogoterih izbir, je nastal na pobudo prof. Wima Kratsbornaiz Hanzehogeschool, Groningen, Nizozemska, ki je bil tudi vodja projekta in bil prijavljen v okviru Evropske mreže razvojnih raziskav Commenius 2.1. V vrtcu je potekal v letih 2006–2009.
Projekt To Gather je povezoval več kot 30 vzgojno-izobraževalnih institucij iz 10 držav in mladim od 3. do 25. leta starosti pomagal pri razumevanju kulturne, jezikovne, zgodovinske, politične in ekonomske raznolikosti Evrope ter jih podpiral pri grajenju njihove lastne identitete. Vrtec Vodmat se je projektu pridružil v okviru Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, katerega vodja je bil dr. Robi Kroflič. V vrtcu je bila vodja projekta pedagoginja Darja Štirn.
Ideja za projekt je po besedah nosilca nastala v letu 2005 ob zavedanju, da lahko formalne evropske povezave zares zaživijo le, če bodo presegle zgolj ekonomske interese in okvire. Hkrati prof. Kratsborn trdi, da cilj ne sme biti oblikovanje univerzalne evropske identitete, ki bi zanikala pomen partikularnih kulturnih vzorcev, vezanih na družino, veroizpoved, narodnost itn., ampak fleksibilne identitete kot posledice kakovostnih izbir posameznika. Identitete seveda ne moremo spreminjati kot zamenjamo obleko, hkrati pa se zavedamo, da oblikovanje identitete v današnjem času ni več tako močno omejeno s socialnim statusom, vero, narodnostjo, ampak se od otrok in mladine pričakuje, da se bodo prožno odzivali na življenje, ki ponuja hitre spremembe, predvsem pa vrsto socialnih stikov, ki presegajo dosedanje družinske in državne okvire.
Drugo pomembno spoznanje, ki ga poskušamo vključiti v zasnovo projekta, je povezano z zavedanjem, da civilizacijske spremembe poleg napredka sprožajo tudi mnoge težave. Očitno postaja, da otroci in mladostniki vse bolj pogrešajo stabilne življenjske prostore, kjer bi potekala osebna komunikacija, hkrati pa odlagajo trajnejše življenjske odločitve (za izbiro poklica, družine, osamosvojitev od staršev) na kasnejše obdobje.
Zato smo projektom poskušali oblikovati pogoje za čim zgodnejši varen vstop v procese oblikovanja lastne identitete s tem, da smo otrokom že v prvih starostnih obdobjih ponudili dejavnosti, preko katerih so lažje prepoznavali sami sebe, drugega (vrstnika in odraslo osebo) kot drugačnega, ter vzpostavili odnose v skupnosti, ki dajejo potreben občutek varnosti, hkrati pa spodbujajo razvoj lastne individualnosti, saj se po mnenju enega svetovno najodmevnejših sociologov Z. Baumana identiteta vedno oblikuje v skupnosti, hkrati pa cilja izven nje – v prepoznavanje tistega, kar nas od drugih ločuje, a ne na način, da bi drugačnost doživljali kot ogrožajočo realnost, ki nas sili v socialno osamo.
Posebnost projekta je bila vključevanje umetnosti in novih komunikacijskih tehnologij v zasnovo tistih dejavnosti, ki nas približujejo samemu sebi in drugemu v osebnih odnosih.
Več o projektu si lahko preberete v članku Darje Štirn, Petre Štirn in Katje Jeznik z naslovom Identiteta – stanje ali izbira, ki je bil objavljen v Sodobni pedagogiki, letnik 58 = 124, številka 3, str. 144–162.
Več o teoretičnih izhodiščih lahko preberete v izročkih dveh predavanj dr. Robija Krofliča: