Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Najmanj, kar bi Slovenci morali vedeti o Francetu Prešernu, največjemu slovenskemu pesniku, je to, da se je davnega leta 1800, 3. decembra, rodil v Vrbi na Gorenjskem. Njegovo domačo hišo so poznali pod imenom ''Pri Ribičevih''. Kljub želji staršev in stricev je odklonil duhovniški študij in se odločil za študiranje prava. Študiral je na Dunaju in postal doktor prava. Prešeren je rad pisal pesmi. Izdal je pesniško zbirko z naslovom Poezije. Ob sebi je imel izobraženega prijatelja, ki mu je služil tudi za literarnega svetovalca; govora je o Matiji Čopu. In prav slednjemu je posvečen uvodni sonet pesnitve Krst pri Savici, ki opeva lepoto Bohinja in Bleda. Prešeren pa je v svojih pesmih opeval tudi Primicovo Julijo - dekle, ki jo je ljubil, a ta ljubezen je bila neuslišana. Preden s pesnikovo smrtjo , ki se je zgodila leta 1849 v Kranju, postavimo končno ločilo temu povzetku njegovega življenja, ne smemo pozabiti še na eno, nam Slovencem, zelo pomembno pesem, ki nosi naslov Zdravljica, kajti 7. kitica te pesmi je slovenska himna. Poznate vsi njeno besedilo? Če ne, je tukaj za Vas ...

Žive naj vsi narodi,

ki hrepene dočakat dan,

ko, koder sonce hodi,

prepir iz sveta po pregnan,

ko rojak prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!